• 08.
• januar
• 2018

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev – dobrodošel za podjetja s pošteno poslovno prakso

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki je v uporabi od 1.1.2018, predpisuje pogoje za začasno izvajanje storitev z napotitvami delavcev v države EU.

Slovenska podjetja, ki so delavce v Avstrijo in Nemčijo legalno napotovala že pred uveljavitvijo slovenskega zakona, so tovrstne pogoje bila dolžna izpolnjevati že v preteklosti, le da sta avstrijska in nemška zakonodaja, ki urejata čezmejno izvajanje storitev, strožji. V Avstriji sta za priglasitev opravljanja regulirane dejavnosti pogoj vsaj dve leti prisotnosti podjetja na domačem trgu v obdobju zadnjih desetih let. Po avstrijski in nemški zakonodaji, ki določata izvajanje čezmejnih storitev podjetij iz drugih držav EU, so bila slovenska podjetja že pred uveljavitvijo ZČmIS dolžna storitve izvajati za lasten račun (četudi kot podizvajalec slovenskega izvajalca) in pod lastnim vodstvom, sicer gre ali za delo na črno ali pa za posojanje delovne sile, ki je brez ustrezne licence v državi sedeža podjetja in državi napotitve (zlasti z delavci, ki niso državljani EU) prepovedano. Četudi obveznost sklenitve (podjemne) pogodbe z naročnikom v drugi državi EU do sedaj v Sloveniji ni bila predpisana, je bila pogodba z naročnikom v Avstriji in Nemčiji že do sedaj obvezna in pogosto tudi predmet preverjanja.

Do uveljavitve ZČmIS so lahko obrazec A1 brez težav pridobila tudi slovenska podjetja, ki so grobo kršila delovnopravno zakonodajo in nepoštene poslovne prakse izvajala tudi na avstrijskih in nemških tleh. Nekatera takšna podjetja so nemški in avstrijski kontrolni organi odkrili in jim odredili sankcije, številnih pa žal ne. ZČmIS je zato več kot dobrodošel filter, ki bo tovrstna podjetja prestregel, če bo dejansko dosledno izvajan. ZČmIS na slovenskih tleh uveljavlja evropska pravila poštene poslovne prakse čezmejnega izvajanja storitev z napotenimi delavci. Za podjetja, ki so že do uveljavitve ZČmIS poslovala odgovorno, tako v davčnem kot delovnopravnem smislu, in imajo dolgoročen interes delovanja, je ZČmIS odlična pridobitev, saj bo prestregel podjetja z nepoštenimi poslovnimi praksami.

Nekoliko večji obseg birokracije in določene davčne spremembe so v primerjavi z učinkom nelojalne konkurence na trgu čezmejnega izvajanja storitev nizka cena, ki jo bodo "zdrava podjetja" primorana plačati, da se otresejo podjetij, ki jim v tujini kvarijo imidž dobrega izvajalca storitev s sedežem v Sloveniji.